Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 4. 2025
Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

VEČ ...|21. 4. 2025
Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Alen Salihovič

politika

Komentar Družina

VEČ ...|17. 4. 2025
Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

komentar

Komentar Družina

Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

VEČ ...|17. 4. 2025
Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

Bojan Ravbar

komentar

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Radijski misijon 2020

7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic
Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.
VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic
Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

Radijski misijon 2020duhovnost

Radijski misijon 2020

7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar
Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.
VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar
Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 6. 2025
Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 6. 2025
Dr. Žiga Turk ob obletnici vlade

V oddaji je bil tokrat naš gost dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec družbenega dogajanja. Ob obletnici vlade Roberta Goloba smo veliko poslušali o različnih uspehih, kaj ob tem meni sam, kako vidi delo opozicije, interpelacije, ki kar dežujejo, pa tudi položaj v svetu. 

Dr. Žiga Turk ob obletnici vlade

V oddaji je bil tokrat naš gost dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec družbenega dogajanja. Ob obletnici vlade Roberta Goloba smo veliko poslušali o različnih uspehih, kaj ob tem meni sam, kako vidi delo opozicije, interpelacije, ki kar dežujejo, pa tudi položaj v svetu. 

Tanja Dominko

politika

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2025
Poletje je priložnost za učenje jezikov

Stella Starman in Matija Škofljanec sta spregovorila o poletnem jezikovnem tednu, ki ga že vrsto let pripravljajo v Zavodu sv. Stanislava, letos pa so jezikovno ponudbo nekoliko razširili. Kako učinkovito je učenje, če je strnjeno v en teden v primerjavi z jezikovnimi šolami, ki potekajo čez leto? Koliko ur dnevno se je treba posvetiti jeziku, da je rezultat navdušujoč, in kako je s predznanjem, ki je potrebno? 

Poletje je priložnost za učenje jezikov

Stella Starman in Matija Škofljanec sta spregovorila o poletnem jezikovnem tednu, ki ga že vrsto let pripravljajo v Zavodu sv. Stanislava, letos pa so jezikovno ponudbo nekoliko razširili. Kako učinkovito je učenje, če je strnjeno v en teden v primerjavi z jezikovnimi šolami, ki potekajo čez leto? Koliko ur dnevno se je treba posvetiti jeziku, da je rezultat navdušujoč, in kako je s predznanjem, ki je potrebno? 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|1. 6. 2025
3. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.

3. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.

Jože Bartolj

spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarRomana Biderdružina Žagar Rekek

Naš gost

VEČ ...|31. 5. 2025
Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|3. 6. 2025
Metka in Ivan Vombergar

V junijskem Večeru za zakonce in družine sta bila z nami 3. junija Metka in Ivan Vombergar iz župnije Ljubljana Zalog. Spoznala sta se pred 20 leti, Ivan je Argentinski Slovenec, Metka Štajerka iz Savinjske doline, Ivan pianist, Metka učiteljica, zdaj mama doma. Njun zakon so obogatili štirje otroci, od prvega do devetega razreda. Ivan rad  skupaj z otroki gnete in oblikuje testo za kruh in potico, kar ga je v Buenos Airesu naučila stara mama. Druži ju veselje do glasbe, še posebej imata rada slavljenje, že peto leto pa vodita vsako jutro po zoomu slavilno molitev, ki se ji pridruži 5-8 slavilcev;). Takole pravita: »Najino skupno poslanstvo doživljava kot širjenje kvasa vere v družini, župniji in Cerkvi, da sva sol in luč, povsod kjer sva. Želiva, da bi vsi v naši lepi Sloveniji spoznali, da nismo sami, da nas ima Bog rad in je vedno z nami.«

Metka in Ivan Vombergar

V junijskem Večeru za zakonce in družine sta bila z nami 3. junija Metka in Ivan Vombergar iz župnije Ljubljana Zalog. Spoznala sta se pred 20 leti, Ivan je Argentinski Slovenec, Metka Štajerka iz Savinjske doline, Ivan pianist, Metka učiteljica, zdaj mama doma. Njun zakon so obogatili štirje otroci, od prvega do devetega razreda. Ivan rad  skupaj z otroki gnete in oblikuje testo za kruh in potico, kar ga je v Buenos Airesu naučila stara mama. Druži ju veselje do glasbe, še posebej imata rada slavljenje, že peto leto pa vodita vsako jutro po zoomu slavilno molitev, ki se ji pridruži 5-8 slavilcev;). Takole pravita: »Najino skupno poslanstvo doživljava kot širjenje kvasa vere v družini, župniji in Cerkvi, da sva sol in luč, povsod kjer sva. Želiva, da bi vsi v naši lepi Sloveniji spoznali, da nismo sami, da nas ima Bog rad in je vedno z nami.«

Marjana Debevec

zakondružinaslavljenjeSkupnost Emanuel

Naš pogled

VEČ ...|3. 6. 2025
Mreža sočutja in pripadnosti

Skrbi me to, da bi v našem času razbohotenega individualizma in samozadostnosti, ki nam dajeta lažen občutek varnosti, pozabili drug na drugega. Da se ne bi pustili zavesti iluziji, da lahko sami poskrbimo zase, da ne potrebujemo nikogar, saj nam bo vsemogočni splet z umetno inteligenco dal vse …

Mreža sočutja in pripadnosti

Skrbi me to, da bi v našem času razbohotenega individualizma in samozadostnosti, ki nam dajeta lažen občutek varnosti, pozabili drug na drugega. Da se ne bi pustili zavesti iluziji, da lahko sami poskrbimo zase, da ne potrebujemo nikogar, saj nam bo vsemogočni splet z umetno inteligenco dal vse …

Meta Potočnik

komentarmrežasočutjeempatija

Spominjamo se

VEČ ...|3. 6. 2025
Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 6. 2025
Pletenje iz ličja in vrbovih šib na ptujskem

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

Pletenje iz ličja in vrbovih šib na ptujskem

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina